"George Danden, ali prevarani mož": povzetek

2024 Avtor: Sierra Becker | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2024-02-26 06:30

Francoski dramatik Jean-Baptiste Poquelin, ustvarjalec klasične komedije, je postal priljubljen v 17. stoletju pod psevdonimom Molière. Ustvaril je žanr vsakdanje komedije, v kateri sta se plebejski humor in šašavo združila z umetnostjo in gracioznostjo. Moliere je ustanovitelj posebnega žanra - komedija-balet. Duhovitost, svetlost slike, fantazija naredijo Molièrove igre večne. Ena izmed njih je komedija "George Danden, ali prevarani mož", katere povzetek je predstavljen v tem članku.

Zgodovina pisanja

1668. Ludvik XIV je v zenitu slave, ima srečo, »sončni kralj« je počaščen kot faraon. Lullyju in Molièru je naročeno, naj združita moči za "Veliko kraljevo zabavo" in jima je dana svoboda pri izbiri tem. Molière sklada Georges Dandin, igro v treh dejanjih, Lully pa zanjo piše glasbo.

Zgodba dramatika izhaja iz ene njegovih prvih fars "Ljubososnost Barboulierja". Avtor "oplemeniti" junake in norcase spremeni v nesrečnika, farsa pa v Molièrovo večno komedijo "Georges Danden", ki pripoveduje o možu, ki se je poročil z aristokratom, čigar življenje se je spremenilo v mučenje in v lekcijo vsem kmetom, ki bi se tako kot Danden radi dvignili nad njihovo posestvo in se poročiti s plemiči.

Zasnova in liki

Glavni junak - Georges Danden - nečimrni in bogati kmet, neumen in ne preveč privlačen, se je izvabil hčerki uničene družine. Za Dandena je ta poroka priložnost za pridobitev plemiškega naziva, za barona de Sotanvillea in njegovo ženo - rešitev pred finančnim zlomom. Toda poroka Georgesa in Angelice nikomur ne prinese sreče. Plemkinja in lepotica Angelica se sramuje svojega preprostega moža, starši ga nenehno očitajo nevednosti. Poleg tega mladi in čedni vikont Klitandr dvori svojo ženo. Danden, samorefleksivna oseba, si za vse krivi: "Želel si, Georges Danden."

Poleg njih igra vključuje:

• Kolen je Dandenov hlapec.
• Claudine je služkinja Dandenove lepe žene.
• Luben je kmet, ki služi vikontu Clitandre.

prvo dejanje

Protagonist predstave stoji pred svojo hišo in razlaga svojo situacijo. Njegova poroka s plemkinjo je v poduk vsem kmetom, ki si želijo naslova. Koliko težav prinaša ta zakon! Plemenitost ni slaba stvar, vendar ne boste imeli težav. Bolje je, da se z njimi ne zapletaš. In on, Danden, je sam izkusil,kako ravnajo, ko spustijo moškega, kot je on, v svojo družino. Gospodje se oklepajo le njegovega denarja, ne pa njega. Ne, vzemi kmečko ženo, pošteno dekle, zato se je poročil s tisto, ki gleda dol, se ga sramuje, kot da si z vsem svojim bogastvom ne more povrniti pravice, da bi bil njen mož.

Njegovo zvijanje prekine nastop kmeta Lubena, ki pride iz svoje hiše. Lastnika posesti v Dandenu ne prepozna in odkrito pove, da je mladi ljubici dal list dandyja, ki se je naselil v hiši nasproti. K njemu je prišel služabnik Madame Claudine in rekel, da je gospa Angelica naročila, da jo izroči lastniku, da je hvaležna vikontu Clitandreju za ljubezen. Toda njen mož je norec in paziti se moramo, da ne bo ničesar izvedel. Danden, ko je to slišal, postane jezen in se upa pritožiti de Sotanvilles.

Tast in tašča sta zlobna plemiča, ljudje niso veliki, ampak arogantni. Nimajo niti centa za dušo, so pa zelo ponosni na starodavnost svoje vrste, povezave in privilegije. In čeprav arogantne besede ne zapuščajo njihovega jezika, niso prezirali, da bi svojo hčer poročili z »prostakom«, ki je plačal njihove dolgove in se začel imenovati »gospod de Dandinier«. To je bil konec njune hvaležnosti in neutrudno sta svojega kmečkega zeta spominjala, da jim ni kos.

Neenaka poroka

Madame de Sautanville je bila ogorčena, ker se ne zna obnašati v vljudni družbi. Georgesu Dandinu pove, naj jo imenuje "gospa" in ne tašča. Baron je po temperamentu malo mehkejši od svoje žene, a ta "lisica"vrti jih kakor hoče. On, ko je poslušal arogantne govore svoje gospe, se tudi prepira in odslej ga mora Georges klicati »ti«. Ne bi smeli govoriti o Angelici "moja žena", ker je po rojstvu višja od njega. Tast in tašča pojeta o prednikih, vrlinah in Angelikini strogi vzgoji.

Provincialnost zakoncev de Sotanville izdaja njihovo pretirano razmetanje in hvalisanje s preteklimi zaslugami svojih prednikov. Posmehovanje in prezir se skrivata za vljudnostjo vikonta Clitandreja, ki je vstopil v sobo, ko je baron iskreno presenečen, da dvorni aristokrat ni slišal glasnega imena de Sotanvilleovih, ne pozna ne naslovov ne slave njihove slavne družine. Dandena tudi ne tolaži misel, da bodo njegovi otroci dobili plemiški naziv. Čeprav je »neotesan kreten«, ne bo nosil rogov. O tem neposredno pove Clytandru.

Angelikin oče prebledi od užaljenosti in od njega zahteva pojasnilo. Vikont vse zanika. Gospa Sotanville, ki je pravkar vsem zagotovila pobožnost žensk njihove vrste, zahteva Angelique tukaj in prosi, naj vse razloži. Angelica meče obtožbe na Clytandro, ki pobere njeno zvitost. Nato de Sotanvilleovi ogorčenje obrnejo na svojega zeta in jih prisilijo, da se opravičijo vikontu. A kmeta ne moreš preslepiti, še naprej graja Angelico, ona pa igra ogorčeno nedolžnost.

Drugo dejanje

Pogovor med služkinjo Claudine in Lubenom nadaljuje igro. Iskreno se sprašuje, kako je Danden vse vedel, in vpraša Lubena, ali je komu blebetal? Pravi, da je nekoga srečalki ga je videla zapustiti njihovo hišo, a je obljubila, da ne bo nikomur povedala.

Danden poskuša svojo ženo prepričati, da je zakonska vez sveta in da je neenakost izvora izbrisana. Angélique cinično odvrne, da ga ni dolžna ubogati samo zato, ker mu je všeč, da se poročil z njo. Še vedno je mlada in bo uživala v veselju svobode, ki ji ga daje njena starost. V prijetni družbi bo. In naj se Danden zahvali nebesom, da noče narediti nič hujšega.

Danden skozi ključavnico opazuje ženo in Klitanderja in misli, da zdaj ne bo zamudil priložnosti, da se maščuje. Upa, da bo od Lubena dobil dokaze o svoji izdaji. A zaman upa na njegovo pomoč. Načrt maščevanja ga vse bolj okupira, tudi možnost prevarenega moža se umika v ozadje.

Želi prepričati Angelicine starše o dvoličnosti njune hčerke. Toda Angelica jih sama pokliče v priče in tokrat se spretno izvleče. Clitandre ogorčeno očita, da jo preganja, čeprav dobro ve, kako krepostna je, zgrabi palico in odžene svojega občudovalca, tako zelo, da udarci padejo na hrbet nesrečnega Georgesa Dandina. Jezen je in svojo ženo imenuje za izdajalca, a si tega ne upa povedati na glas in goji upanje, da bo Angelico naučil lekcijo.

tretje dejanje

Angelica pride na zmenek s Clitandre. Pravi, da njen mož smrči. Claudine je tam. Lyuben jo poišče in pokliče po imenu, zato se Danden zbudi in ugotovi, da njegove žene ni več. Clytander vzdihne ob misli, da se mora vrniti k njejpreprosta "lepa vrtnica". Georges Dandin, pravi, ni vreden njene ljubezni. Angelica pomiri Clytandro in pravi, da ne more ljubiti takega moža. Poceni in smešno je biti pozoren.

Georgesu je uspelo ujeti ženo na ulici ob tako pozni uri in takoj želi poklicati svoje starše. Angelica prosi, naj ji odpusti, prizna svojo krivdo in obljubi, da bo najboljša žena na svetu. Toda Danden se "odtrga" zaradi arogancije de Sautanvilleovih in ne gre v svet. Z zasmehovanjem njune hčerke cilja na njihov ponos. Takšna živalska trma se lahko rodi le v dolgočasnem srcu in v tem trenutku je vsa naklonjenost na strani Angelike, ki si želi samo živeti, a so jo starši žrtvovali.

Angelica je jezna, ker jo je mož poniževal pred vsemi in se želi maščevati. Odide v hišo, zaklene vrata in dvigne razburjenje, da je njen mož pijan in tudi ni spal doma. De Sotanvili priteče, Danden želi vse razložiti, a nočejo poslušati, poleg tega jih prisilijo, da hčer na kolenih prosijo za odpuščanje. Danden obžaluje, da če se je "poročil s slabo žensko", ostane le ena stvar - "na glavo v vodi."